… Marko Jezernik

…dežuje

Danes, točno opoldne, je mimo ostankov piranskega mandrača nekam v smeri proti Savudriji odšlo poletje, Sijajni Pop Exhibition, Marilyn Monroe in slikar Repy Repija…

Na poslednjo pot so jih pospremili slikarji Marko Jezernik, Angelo Bajuk in Vedran Vražalić, “kamerniki” Ubald Trnkoczy, Janez Mužič, Maša Gostinčar in Nataša Cvišič, organizatorji razstave Sijajni Pop ter mnogi drugi, ne nazadnje celo piranski župnik Zorko Bajc.

Petnajstega oktobra je napovedan protest tudi v domači prestolnici. Domače Združenje Manager opozarja, da sporočil, ki so morda umestna na Wall Streetu, ne smemo nekritično prenašati v slovensko okolje, saj “odstotek najbogatejših Slovencev ni primerljiv z odstotkom najbogatejših Američanov”. Vse več je pomislekov, da sporočilo protestnikov doma in v tujini ni dovolj jasno, da ne vedo točno, proti čemu in za kaj se zavzemajo.

Mogoče pa je v tem trenutku prav to potrebno?

Mogoče pa se naslednja, predolgo odlašana revolucija ne bo začela s parolami in jasno izraženimi zahtevami organiziranih protestnikov? Vse, kar bi lahko izrekli, bi namreč prehitro poseglo v monopoliziran nabor “alternativ”, ki si jih v obliki predvolilnih puhlic v boju za lastno socialno varnost lastijo politične opcije z leve, desne in sredine. Delovanje finančnih trgov je za povprečnega smrtnika nerazumljivo, zato se zdi, da je kakršna koli utemeljena presoja nemogoča, poulično vmešavanje običajnih “civilistov” pa nepotrebno in nesmiselno. Nekako tako kot britanska kraljica, se lahko zanašamo le na “mnenje stroke”, ki v opravičilo, da ni znala napovedati finančnega zloma v letu 2008, odgovarja takole:

“In summary, your majesty, the failure to foresee the timing, extent and severity of the crisis and to head it off, while it had many causes, was principally a failure of the collective imagination of many bright people, both in this country and internationally, to understand the risks to the system as a whole.“

Težave pa so z zornega kota povprečnega Slovenca bolj enostavne, kot izgledajo. Reševanje utečenega formata “kapitalizma” napoveduje še bolj grobo omejevanje delavskih in socialnih pravic, varčevalne posege v javnem sektorju prav tam, kjer jih najmanj želimo, vse večje razlike med revnimi in bogatimi…

Medtem ko politiki pred televizijskimi kamerami na videz dobivajo namišljene retorične bitke brez nasprotnikov, finančni lobi v ozadju brez izgub zmaguje v vojni za dokapitalizacijo svojega dobičkonosnega hazarderstva z denarjem davkoplačevalcev.

Morda pa bomo protestirali, ker vemo, da bo vsakdanje življenje za nas težje in kmalu ne bomo več vedeli, kako naprej.