Big Contacts

160 Datingsitesfree Org H H Executive Asian Tzh Category Men Zone Ating Site Free Internet Dating Sites 5400 Christian Dating Services Interracial Dating Sites Great Expectations Dating Free On Line Dating Dating Script Single Parents Dating Online Dating Reviews Asian Dating Sites Executive Dating Man Dating Girls Adult Dating Free Dating Naked Dating Online Dating Men Dating Naked Sex Porn Tits Cunt Lesbian Nude Fucking Splošno o galaksijah

160 Datingsitesfree Org H H Executive Asian Tzh Category Men Zone Ating Site Free Internet Dating Sites 5400 Christian Dating Services Interracial Dating Sites Great Expectations Dating Free On Line Dating Dating Script Single Parents Dating Online Dating Reviews Asian Dating Sites Executive Dating Man Dating Girls Adult Dating Free Dating Naked Dating Online Dating Men Dating Naked Sex Porn Tits Cunt Lesbian Nude Fucking

searchs Asian a Org c

2 160 Bsearch% 160 5 Org C

160 Datingsitesfree asearchi searcha %25B4%25F3%25B5%25A8%25D7%25D4%25C5%25C4i Zone g

iDatingsitesfree+Org+Sex+Dating+Online+Executive+Szh+Ating+Sit%2E%2E%2E+e Executive fre

g+ Org eDatingsitesfree+Org+Sex+Dating+Online+Executive+Szh+Ating+Sit%2E%2E%2E++ Executive asearchi 160 gsearchOsearchl%25B4%25F3%25B5%25A8%25D7%25D4%25C5%25C4n Executive +E Men eDatingsitesfree+Org+Sex+Dating+Online+Executive+Szh+Ating+Sit%2E%2E%2E+u Zone i%25B4%25F3%25B5%25A8%25D7%25D4%25C5%25C4e Executive Szsearch+Asearchi Datingsitesfree g Executive S

t% Zone E%searchE Datingsitesfree 2Esearchgs Zone tsearchsf Datingsitesfree esearch Org ssearcha Executive ch5 Category ea%25D0%25D4%25B8%25D0%25C3%25C0%25C5%25AEcsearch6searchOrsearch Datingsitesfree

D Executive % Category 5search4

2 Org C Category %2

C Tzh

Obstajajo štiri glavne kategorije galaksij. Te so v glavnem spiralne, eliptične, kroglaste in galaksije nepravilnih oblik.

Naša galaksija Mlečna cesta je spiralna galaksija. Spiralne galaksije se delijo na več podrazredov, ki so določeni na podlagi njihove oblike in relativne velikosti med diskom in sredico. Nekatere imajo zelo velik disk in majhno sredico, druge pa veliko sredico in majhen, ozek disk.

Ločijo jih tudi na podlagi plinov, ki se nahajajo v njihovem disku in še na osnovi starosti zvezd, ki se nahajajo v disku. Spiralne galaksije najdemo največkrat v tistih področjih vesolja, ki so redkeje poseljena z galaksijami. Njihovi občutljivi kraki lahko obstanejo le v primeru, če jih ne zmotijo plimni valovi sosednjih galaksij.

galaksija m100	Eliptične galaksije se ločijo glede na stopnjo eliptičnosti, to je sorazmerja med krajšo in daljšo osjo. Vse svetijo enakomerno in uniformno in so podobne sredicam spiralnih galaksij. Seveda nimajo nobenega diska in haloja. Njihove zvezde so zelo stare in v njihovem spektru ni mogoče zaznati nobenih plinov. Najdemo jih največkrat v poljih gosto posejanih galaksij v centrih gruč galaksij. Zdi se, kakor da bi to bile spiralne galaksije, ki so izgubile zvezde iz diska. Kroglaste galaksije imajo sredico in disk, vendar nimajo spiralnih krakov. V disku je le redko mogoče zaznati pline. Zvezde v disku so prav tako stare. Zdi se, kakor da so to spiralne galaksije v prehodu v eliptično obliko. Nekatere galaksije so nepopolno oblikovane in niso velike. Mogoče so to galaksije, ki šele nastajajo. Takšen je Veliki Magellanov oblak, ki ga delno zakriva tudi temna materija. GRUČA GALAKSIJ Na vrh strani Galaksije se največkrat združujejo v manjše ali večje skupine, ki jih imenujemo klusterje ali sprimke. Naša Lokalna gruča vsebuje našo galaksijo Mlečno cesto, pridruženo pritlikavo kroglasto galaksijo Sagittarius, spiralno galaksijo Andromedo (M31) in še nekaj satelitskih objektov kot na primer Veliki in Mali Magellanov oblak. Običajni sprimki so sestavljeni iz centralnega dela ali jedra in dobro oblikovane kroglaste strukture. Razdelimo jih glede na gostoto galaksij v tej kroglasti strukturi. Gostoto merimo v okviru Abellovega premera, to je do 460.000 svetlobnih let ali 1,5 Mpc (Mpc=megaparsek) od središča gruče. Opazili so, da so gruče velike od 300.000 do 3.000.000 svetlobnih let (1-10 Mpc) in imajo maso M ~ 10^15 Sončevih mas. To je enica s petnajstimi ničlami ali milijon milijard. Nepravilni sprimki nimajo dobro definiranega središča. So približno enako veliki kakor običajni sprimki, vendar je njihova masa manjša, običajno 10^12 - 10^14, to je tisoč do sto tisoč milijard sončevih mas. Takšen nepravilen sprimek ali gruča je tudi naša supergruča Virgo. VELESTRUKTURE Na vrh strani Gruče niso zadnja stopnja združevanja teles in objektov v vesolju. Gruče se združujejo v velegruče ali velesprimke. V vsaki supergruči je vsaj ducat gruč, ki imajo maso 10^16 sončnih mas ali deset milijonov milijard sončnih mas. Naša Lokalna gruča se združuje v Lokalno velegručo, ki ima center v gruči Virgo in zato jo tudi imenujemo velegruča Virgo. To je manjša velegruča in ima premer okrog 4.600.000 svetlobnih let ali 15 Mpc. V največji znani supergruči se nahaja gruča Coma, ki je predstavljena na sliki zgoraj. Njen premer znaša 30.660.700 svetlobnih let ali 100 Mpc. Sistem supergruč tvori nekakšno osnovno strukturo vesolja in v njih se nahaja 90% vseh galaksij, ki so bile doslej odkrite. Meritve gibanj galaksij so odkrile, da se galaksije v gručah in potem te v supergručah enakomerno gibljejo v isto smer. Tako se naša galaksija Mlečna cesta vrti okrog svojega centra velike črne luknje. Objekti v Lokalni gruči se ne premikajo drug na drugega. Prav tako se tudi posamezne gruče znotraj Supergruče Virgo ne gibljejo druga na drugo. Vsi skupaj se gibljeno s hitrostjo 600 km/sekundo proti oddaljenemu objektu, ki so mu nadeli naziv »Great Attractor« ali Veliki privlačevalnik. Ta leži na razdalji 13.800.000 svetlobnih let in bi naj imel maso 5x10^16 sončnih mas. Praznine, liste in vlakna so poimenovali elemente, ki jih vidimo v strukturi delov vesolja. To so strukture, ki jih tvorijo galaksije na največji skali strukture vesolja. Raziskave rdečega pomika širjenja vesolja kažejo na njegovo mehurjasto strukturo. Galaksije so razporejen kot nekakšna vlakna velikih listnatih struktur. Mehurjaste praznine seveda niso čisto brez galaksij, a so te v njih izredno redke.
galaksija NGC1365
galaksija NGC891
Gruča Virgo
Centralni del gruče Coma, ki vsebuje veliko eliptičnih galaksij. To je najbolj gosto »naseljen« del vesolja, ki smo ga doslej odkrili.

Raziskave opravljene s pomočjo HST kažejo zanimivo strukturo galaksij v razdalji 50 milijonov svetlobnih let
ali 150 Mpc, to je na 2% razdalje do roba opazovanega vesolja. Galaksije so prikazane kot pike. Struktura galaksij
je razdeljena na dva velika lista znotraj katerih so gruče in supergruče z vmesnimi »praznimi« prostori
v obliki mehurjev. Slika prikazuje gornjo polovico dvojne pahljače.

Mehurji praznine imajo običajno premer 7.600.000 svetlobnih let (25 Mpc). Mehurji praznine sestavljajo 90% opazovanega prostora vesolja. Našli so tudi praznino, ki ima premer 38.000.000 svetlobnih let ali 124 Mpc. Na drugi strani pa so opazili velikanski list galaksij, ki so ga poimenovali »Veliki zid«. Njegove mere so 30.600.000 svetlobnih let ali 100 Mpc v dolžino in višino.

Globinska slika dobljena s pomočjo HST pri njegovi
največji možni povečavi kaže ogromno galaksij
že v najmlajšem stadiju vesolja.

Najnovejše slike HST, ki so dobljene pri največji možni povečavi teleskopa, kažejo galaksije, ki so nastale le dve milijardi let po Velikem poku (Big Bag). Na sliki vidimo fantastično sestavljanko galaksij, ki so se oblikovale prej, kot je to do sedaj predvidevala veljavna teorija o nastanku vesolja.

TEMNA SNOV
Na vrh strani

Astronomi so vedno bolj prepričani, da večino vesolja ne predstavlja njegova »svetleča« snov, temveč njegova temna snov. Ta bi naj bila tudi v drugačni obliki, kot je snov, ki jo poznamo na Zemlji. Gostoto snovi v vesolju označujejo z grško črko omega Ω. Od gostote snovi je odvisno ali se bo vesolje iz prvotnega Prapoka širilo v neskončnost ali pa se bo spet stisnilo nazaj v prvotno točko.

Ocena gostote snovi in s tem velikost parametra Omega je še vedno predmet razprav med znanstveniki. V kolikor sprejmemo za osnovo ves svetel material (zvezde in galaksije, medzvezdni topli plin) in ga primerjamo s »črnim« ali »praznim« vesoljem, znaša Omega ~ 0,005. Če upoštevamo vse zaledno zračenje vesolja in praktično vse žarčenje, znaša Omega ~ 0,04. Gostoto bi lahko povečali, če bi pri izračunu upoštevali še velike plinaste gigante in zvezde, rjave pritlikavke, ki ne sevajo dovolj svetlobe. Vendar ni znano koliko rjavih pritlikavk in gigantskih planetov sploh obstaja. Ne moremo govoriti niti o oceni odstotka planetnih sistemov, ki imajo takšne planete. Zato so se lotili merjenja gostote vesolja še na drugi način. Kot osnovo so uporabili sorazmerje med maso in svetilnostjo eliptičnih galaksij. Pri tem so si pomagali še z velikostjo premera galaksij. Takšen preračun je pokazal vrednost Omega ~ 0,016. Vrtilni momenti galaksij so kazali tudi na količino temne snovi, ki rotira skupaj z galaksijami na njihovih robovih vidnega diska. Če pri tem upoštevamo še opazovanja gibanja galaktičnih gruč, pridemo do vrednosti Omega ~ 0,15.

Opazovali so še dinamiko gruč in na tej podlagi določili maso njegovih galaksij. Ker še ni preteklo dovolj časa od prvih opazovanj, je težko najti gruče z dovolj močno dinamiko, ki bi pomagala pri raziskavi. V tem primeru so dobili vrednost Omega ~ 0,2 (± 0.1). Z raziskavami rdečega pomika galaksij, ki ležijo na velikih razdaljah vesolja 61.500.000 svetlobnih let ali 200 Mpc, so določili faktor Omega ~ 0,8 (± 0.5). Iz navedenega je razvidno, da predstavlja svetla snov le majhne del mase vesolja, ki je sestavljena iz snovi, ki je vidimo, ker ne izžareva nobenih žarkov in tudi ne svetlobnih fotonov. Možno je, da je veliko te snovi v obliki, ki je na Zemlji ni, to je v obliki antimaterije.

KAJ JE ČRNA LUKNJA?
Na vrh strani

V besedilu se je pojavila trditev, da je pravo središče galaksije črna luknja, ki povzroča tudi rotacijo spiralne galaksije. Torej je tudi v središču naše galaksije Mlečne ceste črna luknja.

Črna luknja je del vesolja-časa iz katerega ne more nič pobegniti, tudi svetloba ne. Zato ime črna luknja. Da bi pojasnili ta prostorno-časovni fenomen, uporabimo najprej teniško žogico. Kaj se zgodi, če jo vržemo v zrak? Čim močneje jo vržemo, tem hitreje potuje, ko zapusti našo roko. Prav tako doseže tudi večjo višino preden se vrne nazaj. Če bi jo zagnali dovolj močno, bi se ne vrnila, ker je gravitacijska privlačnost ali težnost ne bi mogla več potegniti nazaj. Hitrost, ki je potrebna, da žoga ubeži težnosti, imenujemo ubežna hitrost. Za Zemljo je ubežna hitrost 11,265 km/sekundo (40.554 km/h).

v160 Datingsitesfree Org H H Executive Asian Tzh Category Men Zone Ating Site Free Internet Dating Sites 5400 Christian Dating Services Interracial Dating Sites Great Expectations Dating Free On Line Dating Dating Script Single Parents Dating Online Dating Reviews Asian Dating Sites Executive Dating Man Dating Girls Adult Dating Free Dating Naked Dating Online Dating Men Dating Naked Sex Porn Tits Cunt Lesbian Nude Fucking Splošno o galaksijaho r Reviews Dating e Ating Free e160 Datingsitesfree Org H H Executive Asian Tzh Category Men Zone Ating Site Free Internet Dating Sites 5400 Christian Dating Services Interracial Dating Sites Great Expectations Dating Free On Line Dating Dating Script Single Parents Dating Online Dating Reviews Asian Dating Sites Executive Dating Man Dating Girls Adult Dating Free Dating Naked Dating Online Dating Men Dating Naked Sex Porn Tits Cunt Lesbian Nude Fucking Splošno o galaksijaho r %25B1%25AC%25D0%25A6%25D7%25D4%25C5%25C4